Ena ključnih lekcij projekta Digitalna obzorja je bila zelo preprosta in hkrati pogosto spregledana: ljudje smo socialna bitja. Potrebujemo drug drugega. Potrebujemo stik, pogovor, izmenjavo pogledov in izkušenj. Digitalna orodja nam lahko pri tem pomagajo, ne morejo pa nadomestiti odnosa. Prav zato postanejo še toliko bolj pomembna vprašanja, kako se srečujemo, kako se pogovarjamo in kako skupaj ustvarjamo prostor, v katerem ima vsak glas možnost biti slišan.
Projekt nas je znova spomnil, da dialog ni samoumeven. Je proces, ki se ga učimo in ga razvijamo. Kakovosten dialog se ne zgodi sam od sebe, potrebuje strukturo, jasen namen in varno okolje. In prav tukaj vstopa facilitacija kot ključen element participativnih procesov.
Ko ljudje sedimo skupaj v dobro facilitiranem procesu, se zgodi nekaj zelo dragocenega. Razmišljanje postane bogatejše, pogledi se širijo, razlike ne razdvajajo, temveč odpirajo nova vprašanja. Vprašanja, ki poglabljajo. Skozi skupno refleksijo, deljenje uvidov in izkušenj se ne učimo le o vsebini, temveč tudi drug od drugega. Učenje postane skupen proces, ne individualna naloga.
V okviru projekta smo uporabljali različne metode, ki podpirajo takšne procese: od refleksijskih kartic do metod, kot so svetovna kavarna, proaktivna kavarna in druge participativne oblike dela. Skupni imenovalec vseh teh pristopov je ustvarjanje prostora, kjer se znanje ne prenaša enosmerno, temveč nastaja v odnosu v dialogu, poslušanju in soustvarjanju.
Takšni procesi niso pomembni le za kakovost izobraževanja, temveč tudi za skupnost. Ko ljudje sodelujejo v participativnih procesih, se krepi občutek pripadnosti in soodgovornosti. Soustvarjanje namreč pomeni tudi prevzemanje odgovornosti – za proces, za odločitve in za skupni rezultat. In prav ta soodgovornost je temelj aktivne, vključujoče družbe.
Izkušnje Digitalnih obzorij so jasno pokazale, kako pomembno je sistematično graditi facilitatorsko skupnost in kako pomembna je tudi v mladinskem delu. Skupnost ljudi, ki razumejo procese participacije, imajo ustrezna orodja in metode ter znajo ustvarjati prostore dialoga tudi v zahtevnih, raznolikih okoljih. Sodelovanje z Društvom facilitatorjev Slovenije je pri tem odigralo pomembno vlogo ne le kot partnersko sodelovanje, temveč kot povezovanje z že obstoječim znanjem, praksami in izkušnjami. Ter tudi mrežo ljudi, ki si želijo koraka naprej.
Za SOVI se odpira jasno poslanstvo. Ne kot organizacija, ki ponuja “prave odgovore”, temveč kot katalizator povezovanja. Kot prostor, ki združuje prave ljudi, ne nujno enako misleče, temveč ljudi z različnih perspektiv, tudi z nasprotnih polov. Prav v takšnih srečanjih se namreč ustvarja napredek. Ne skozi izogibanje razlikam, temveč skozi dialog, ki je voden, spoštljiv in usmerjen v skupno iskanje rešitev, v izmenjavo mnenj, v izmenjevanje metod, v skupno sodelovanje.
Gradnja skupnosti ni hiter proces. Je dolgotrajen, včasih naporen, a izjemno pomemben. Skupnost, ki temelji na dialogu, zaupanju in participaciji, odpira več možnosti, za boljše izobraževalne prakse, za večjo vključenost ljudi in za družbo, ki jo ne le opazujemo, temveč jo aktivno soustvarjamo.