-5.png)
Digitalna obzorja niso bila le projekt o digitalnih orodjih ali spletnih formatih. Bila so zgodba o želji po raziskovanju, kako lahko izobraževanja v mladinskem delu nadgradimo, kako ga lahko hibridno dvignemo na višjo raven in kako lahko digitalni prostor postane prostor kakovostnega učenja, odnosa in skupnega razmisleka. Projekt je rasel iz potrebe po razumevanju, kako se učni procesi spreminjajo, in iz poguma, da te spremembe ne le opazujemo, temveč jih tudi aktivno soustvarjamo.
V svojem jedru je bila to tudi zgodba o prijateljstvu in zaupanju. Projekt je bil napisan skupaj s partnersko organizacijo iz Turčije, s katero že dlje časa sodelujemo in se medsebojno dopolnjujemo. Iz želje po širšem pogledu in dodatni strokovni globini smo v proces povabili tudi Anno Yegohyan iz Armenije. Čeprav Armenija zaradi pravil razpisa ni mogla sodelovati kot partnerska država v malih partnerstvih, smo to omejitev preobrnili v priložnost, Anna se je projektu pridružila kot zunanja strokovnjakinja in s svojim znanjem pomembno obogatila vsebine in razmisleke. Gostili smo tudi Nerijusa Kriuaciunasa, Maryno Korzh, Dejana Ačanskega in Nejca Benčiča.
V okviru projekta smo izvedli obsežen in raznolik nabor aktivnosti. Začeli smo s študijskim obiskom v Turčiji, kjer smo si ogledali prakse, ki jih turške organizacije izvajajo na področju digitalnega učenja in začeli z izvajanjem projekta. Organizirali smo 11 tematskih webinarjev na različne vidike digitalnega in hibridnega učenja ter mednarodno konferenco, ki je povezala strokovnjake, trenerje in izobraževalce iz različnih okolij. Razvili smo 30 učnih načrtov, ki nadgrajujejo obstoječe delavnice, od dvournih formatov do enotedenskih izobraževalnih procesov, ter ponujajo konkretne ideje, kako jih razširiti, poglobiti in prilagoditi različnim kontekstom. Vse te vsebine so danes zbrane v digitalni knjižnici, dostopni izobraževalcem in facilitatorjem.
Poleg tega smo izvedli raziskave digitalnih praks v Sloveniji in v tujini ter na njihovi podlagi oblikovali priporočila za sektor. Ta priporočila niso namenjena le nam, temveč tudi drugim organizacijam, kot praktično orodje, ki pokaže, kaj vse je mogoče, katera orodja uporabiti in kako premišljeno razvijati digitalne učne procese. Webinarje smo dodatno uredili in objavili na spletu, da ostajajo trajen vir znanja za mladinski in izobraževalni sektor.
Eden najvidnejših in za nas najpomembnejših rezultatov projekta pa je nova spletna stran organizacije SOVI. To ni zgolj še ena spletna stran, temveč prostor, na katerega smo iskreno ponosni, prostor znanja, knjižnice, refleksije in skupnega razmišljanja o prihodnosti izobraževanja. Projekt nam je omogočil, da smo kot organizacija naredili pomemben razvojni korak: investirali smo v infrastrukturo, vsebine in jasnejšo identiteto organizacije, ki se dolgoročno posveča facilitatorjem, trenerjem in izobraževalcem ter kakovostnim, premišljenim izobraževalnim praksam tako v mladinskem delu, kot drugih področjih, saj je tudi medsektorsko sodelovanje eno naših ključnih načel. Začeli pa smo s svojo pojavnostjo tudi na dveh socialnih omrežjih - Facebooku in LinkedIN-u.
Digitalna obzorja so tako postala preplet številnih aktivnosti, ljudi in idej in hkrati izhodiščna točka za nadaljnji razvoj. Prinesla so veliko naučenih lekcij, okrepila našo vlogo v sektorju in prispevala k širšemu razmisleku o kakovosti mladinskega dela, digitalnih učnih procesih ter povezovanju različnih sektorjev. Predvsem pa so odprla prostor za nadaljnje sodelovanje, skupno učenje in gradnjo prihodnosti izobraževanja, ki je bolj zavestna, vključujoča in povezana tako v digitalnem svetu kot onkraj njega.